Iz Hueja smo se po (za azijske standarde) kratkih štirih urah vožnje z avtobusom preselili v Hoi An. To luštno mestece slovi po številnih krojačih, ki ti unikatna oblačila po meri sešijejo kar čez noč. Ena ob drugi stojijo trgovinice, pred njimi pa Vietnamke v tradicionalnih oblačilih z merilnimi trakovi v rokah komaj čakajo, da vas premerijo in vam v roke porinejo kupe katalogov s kroji in idejami za novo pridobitev v garderobni omari. Lažje bo, če tja že pridete s fotografijo obleke (ali čevljev/torbe ...). "We can copy anything," pravijo Azijci. Vemo! Šoping!
Tetke so nam obleke sešile čez noč, naslednji dan smo jih prišle preizkusit in čez pol ure so bile po zadnjih popravkih končane. "Kdaj pa spite?" sem jih vprašala. Širok nasmeh in zamah z roko. Hm.
Tetke so nam obleke sešile čez noč, naslednji dan smo jih prišle preizkusit in čez pol ure so bile po zadnjih popravkih končane. "Kdaj pa spite?" sem jih vprašala. Širok nasmeh in zamah z roko. Hm.
Šivalni stroji ropotajo dolgo v noč. Na ulicah se prižgejo lanterne in mesto obarvajo v pravljico. Po reki lahko za srečo spustite svoj lampijon in v čarobnem starem delu mesta, ki je pod Unescovo zaščito, spijete poceni pivo. Pravljica ne traja dolgo. Lokalčki ob reki kmalu potihnejo in ljudje se zaprejo v hiše. Mesto ponoči ni najbolj varno, ropi naivnih popotnikov so pogosti, najpogosteje v težave zaidejo tisti, ki jih je premamilo poceni pivo. Zabave željni imajo tako na voljo dva lokala - Tiger Tiger v starem delu mesta in Why Not? deset minut v notranjost. Hoi An backpackerjev nima najraje. Raje ima tiste z debelimi denarnicami. Temu primerne so tudi cene, a z nekaj iznajdljivosti se vedno najde alternativa. In da se ne bomo narobe razumeli, Hoi An je super! :)
V mestu je tudi tržnica, kjer poleg metrov blaga in usnja, sadja, zelenjave, oreščkov, riževih rezancev, še živih piščančkov in malo manj živih zrezkov, najdete tudi že izdelana oblačila. Tudi takšna z napisi znanih blagovnih znamk. Avtorske pravice? Nema. Na tokratni poti se sicer na vse pretege upiram šoping napadom. Prvič: ker ničesar zares ne potrebujem, drugič; ker kao šparam, tretjič: ker imam v backpacku vse svoje življenje in je težko, četrtič: ker je šoping ob vsiljivih prodajalcih naporen.
Vseeno me je zaneslo v eno od trgovinic in že je priskakljala Mae, mi iz rok pograbila ogledano obleko in me zvlekla v "garderobo". Zasebnost in osebni prostor tukaj ne obstajata zares. In medtem ko se gledaš v počenem ogledalu te Mae boža po hrbtu. "Your skin so beautiful." No, ja. V naslednjem trenutku mi že meri obseg prsi, skoči za šivalni stroj in prilagodi naramnice, da bodo joške zadovoljne. Okej? Očitno bom tole kupila.
Vseeno me je zaneslo v eno od trgovinic in že je priskakljala Mae, mi iz rok pograbila ogledano obleko in me zvlekla v "garderobo". Zasebnost in osebni prostor tukaj ne obstajata zares. In medtem ko se gledaš v počenem ogledalu te Mae boža po hrbtu. "Your skin so beautiful." No, ja. V naslednjem trenutku mi že meri obseg prsi, skoči za šivalni stroj in prilagodi naramnice, da bodo joške zadovoljne. Okej? Očitno bom tole kupila.
Ko sem odhajala iz trgovine me je Mae zgrabila za roko in mi med hihitanjem zašepetala: "Sorry, you help my shop?" Joj, Mae, kaj spet? V roke mi je porinila 100.000 dongov in me prosila, če grem k sosedi kupit tisti crop top s potiskom slona. Sama pač ne more h konkurenci. Sploh če ga potrebuje samo za to, da skopira kroj in začne enako zadevo prodajati še sama. Avtorske pravice? Še vedno nema!
Tudi tu po ulicah švigajo motoristi, mesto pa je obvladljivo tudi s kolesom. Adrenalinsko, a izvedljivo. Kam? Na plažo! Ja, tudi Hoi An jo ima.
