Hanoi. Povečan srčni utrip. Pivo za 60 centov. Ulična hrana. Povsod hrana. Pivo. Masaže. Povsod masaže. Trgovinice Made in Vietnam z identično, a cenejšo robo, kot jo imata H&M in Zara. Ker to pač pride od tu. Pivo. Krojači, ki vam v enem dnevu sešijejo karkoli. Resno, karkoli. Pivo. Prometni kaos, ki deluje. Pivo.
Backpacke smo pustili v hostlu, vzeli dvoje gat in kopalke ter zbežali 170 kilometrov vzhodno od Hanoja, proti vietnamsko-kitajski meji. V Halong Bay. V "zalivu dvigajočega se zmaja", ki je na seznamu Unescove naravne svetovne dediščine, je okoli dva tisoč apnenčastih otočkov, med katerimi je nekaj plavajočih vasi in kraških jam. Največji otok v zalivu Halong je Cat Ba, ki je obenem tudi nacionalni park. Tu se je naša dogodivščina zares začela.
Med otočki smo pluli dobre pol ure, vzdihovali nad razgledi, zavili levo za tistim v obliki zajca in ga zagledali. Naš otok. Castaway. Pod visoko pečino se je bleščala bela peščena plaža, na njej pa nekaj lesenih kolib. Naš dom za naslednje tri dni.
Na majhnem lesenem pomolu nas je pričakalo pet lokalcev in pet popotnikov, ki se od Otoka po prvem obisku niso mogli več posloviti. Kanadčan, Avstralec, dve Američanki in Novozelandec. Na Otoku delajo kot vodiči, animatorji, karkoli že. Otok ima svoja pravila. In kazni, če jih ne upoštevaš.
Elektrika pride zvečer. Za nekaj ur. Topla voda tudi. Alkohol je vedno tam. Generator za didžejski pult tudi. Prha je narejena iz kokosove lupine. Vrata lesenih kolib so vedno odprta. Pod kolibo so spravljeni kanuji, vedno na voljo za raziskovanje. Na plaži je gong, ki zazvoni trikrat na dan. Za zajtrk, kosilo in večerjo. Hrana, ki jo pripravi tistih pet lokalcev, je najboljša na svetu. Gong zadoni še ob eni priložnosti.
Po plaži skakljajo zajčki, ki niso prav nič plašni. In če se spraviš plavat ponoči, se okoli tebe lesketa plankton, nad tabo pa neskončno zvezd. Baje se oboje lesketa ful lepše, če greš plavat gol. Baje :)
