Hanoj: Vietnamski kaos, glasen in krasen


Hanoj, moj prvi okus Vietnama. Sladek. In smogast. Glasen. In krasen. Iz prestolnice Laosa Vientiana sem se namesto 24-urnega avtobusa iz pekla počastila z letalsko karto. Dražja, ampak tako zelo udobna izbira. In najboljši del, na cilju si v eni uri. Na letalu sem bila skupaj z vsemi dvajsetimi Angleži, ki se jih ne morem otresti že od Tajske. No, zdaj mi je menda že uspelo, saj jih nisem srečala že cele tri dni.



Hanoj je nor. Promet je kaotičen, a vse štima. Motoristov mrgoli, vsak si svojo pot utira po svojih pravilih, vsi hupajo in ... vse štima. Tudi tu motorji prevažajo štiričlanske družine, skupino sodelavcev, sodčke piva, pohištvo, palete jajc in pudle. Prehitevajo se po vseh mogočih straneh, luči na semaforjih so tam zgolj za okras. Med avtomobili se najde tudi lepa zbirka mercedesov, poršejev in podobnih visokoletečih imen. Kako pešec prečka cestišče? Odločno in z dozo adrenalina. Ključno je, da se ne ustaviš. Vozniki svojo pot prilagodijo tvojemu tempu. Na srečo sem ena tistih, ki ima okolico vedno pod nadzorom. Vietnam sanjače in megle raje povozi. Dobesedno.











Če so se mi Azijci s svojimi prevezami čez usta od nekdaj zdeli čudni, jih zdaj končno razumem. Zrak se vleče od onesnaženosti in že cel zadnji teden na vsake toliko grdo zakašljam.











Če vas zanese v Hanoj, je izlet v Halong Bay (samo 3 ure vožnje!) ena od stvari, ki jo hočete odkljukati s seznama. Sicer pa je v mestu veliko zanimivih stvari. Ena od najbolj depresivnih, a poučnih tega meseca, je bil zagotovo obisk zloglasnega zapora Hoa Lo, kjer se vam bo ob podobah in zgodovinskih dejstvih še dolgo ježila koža.





V starem delu se sprehodite okoli jezera, kjer se lokalci zbirajo s prijatelji in telovadijo, poseben čar pa ima zvečer, ko ga osvetlijo lučke. V jezeru so želve, ki jih imajo za svete, na jezeru pa je želvji otoček z mostom. Pravijo, da vam 5 minut počitka na mostu za ves dan prinese srečo. Preverjeno. Drži! 





Vietnamke so hude! francoska kolonizacija za seboj ni pustila le baget, ampak očitno tudi smisel za modo. Vietnamke so dame. Na motor sedejo v kostimčku in vrtoglavih petkah. No, tudi gospodje v oblekah niso slabi. :) V Hanoiu poleg štantov z VSEM, najdete še trgovinice z enotnim imenom Made in Vietnam, kjer so originalna, a ugodnejša oblačila znamk H&M, Zara, Mango, Gap. Še sveža iz sweatshopov. Na vsakem vogalu so tudi trgovine, kjer vas tete izmerijo in vam unikatno obleko ugodno sešijejo po naročilu. 









Masaže? Nore! No, tisti, ki so vam znane takšne s "happy endingom", ja, tu so očitno povsem običajna ponudba. Tudi za gospodične. Hrana? Odlična! Čeprav mini plastični stolčki na ulici tik ob hrumenju motoristov na prvi pogled kričijo "rdeči alarm" in "zastrupitev", je hrana tam najboljša. In najcenejša. Vedno so v bližini tudi tetke s sadjem, vietnamskimi sladicami, štručkami, kokicami, cigaretami, pijačo, spomladanskimi zvitki in še čem. Na drugi strani so vedno še gospodje, ki vas vabijo na svoje bicikle, motorje, taksije, zraven pa vam poskušajo prodati še vžigalnik, cigarete, nekateri celo mamile.

Nočitve? Nizkocenovni hostli in guesthousi so na vsakem koraku, če imate debelejšo denarnico pa se Hanoj lahko pohvali s številnimi luksuznimi hoteli. Tisti, brez fobij, lahko za 6 dolarjev na noč spite tudi v celici. Meni je bila prav všeč.



Žurke? Nore! In povsod.