Adijo, Tajska. Dobro jutro, Laos!


Zadnjo noč na Tajskem sem preživela v Chiang Raiu, mestecu, ki je poleg Chiang Maia ena najpogostejših iztočnic za pot v Laos s severa Tajske. Prehode čez mejo omogočajo številne agencije, ampak zadevo lahko brez večjih zapletov ali živčnih zlomov in enkrat ceneje speljete tudi v lastni režiji. Kako?


Na stari avtobusni postaji v središču Chiang Raia za 65 bahtov ujamete avtobus do obmejnega mesta Chiang Khong. Vozi na vsake pol ure. Če nameravate v Laosu ujeti nočni avtobus do Luang Prabanga, priporočam, da greste iz Chiang Raia okoli 13h. Avtobus po dobrih dveh urah vožnje ustavi sredi ničesar, zato je tuk tuk edina možnost za pot do meje, kar z nekaj barantanja znese še 30 bahtov. Na Tajski meji vas v petih minutah poštempljajo, da ste državo pravočasno zapustili. Med tajsko in laoško mejo teče reka Mekong, čez nov most prijateljstva pa vas nekaj deset metrov lahko odpelje le avtobus, za novih 25 000 laoških kipov. Ja, tudi moji možgani so ob preklapjanju med evri, dolarji, bahti in kipi izvedli manjši upor. 

Vizo za laos kupite ob prihodu na mejo in stane 30 ameriških dolarjev. Plačate lahko tudi v bahtih, kar bo dražje. Izpolnite dva obrazca, potrebovali boste še majhno osebno fotografijo, takšno, kot za pasuš. Viza urejena, skok v še en tuk tuk in živjo, Huay Xai. Proti notranjosti države, v mojem primeru v Luang Prabang, se lahko od tod odpravite na več načinov. Zelo priljubljena je počasna ladja po Mekongu. Pot traja dva dni – s postankom za nočitev. Nekoliko manj priljubljena je hitra ladja, ki je menda precej nevarna. Jaz sem se odločila za tretjo možnost, avtobus. Ta iz avtobusne postaje v Huay Xaiu odpelje ob 17h (ali 18h, kakor se spomnijo) in ponavadi vozi 12 ur.

Čas potovanja od Chiang Raia do Luang Prabanga: 16 ur.