 |
| Petronasova stolpa in Žabarkina perspektiva. Dvojčka imata 88 nadstropij in sta visoka 452 metrov. |
Po severu
Tajske, Laosu, Vietnamu in Kambodži grem še bolj na jug. Na Bali letim s postankom v Kuala Lumpurju. Če letite z Air Asio,
se najverjetneje ustavite v prestolnici Malezije ali v Singapurju. Nekateri
prestopi trajajo le kakšno uro, jaz sem izbrala 9-urnega. Zakaj? Ker lahko. Za
skok v Malezijo do 90 dni ne potrebujete vize, zakaj torej ne bi skočili na
obisk prestolnice, pa čeprav kratek?
Malezija
nikoli ni bila v mojem načrtu. Dokler v Laosu nisem spoznala Zaida in Basyirja.
Simpatičnih Malezijcev, ki sta me po moji uspešni oglaševalski kampanji za
Slovenijo vprašala, kdaj mi lahko razkažeta Kuala Lumpur. Hm, očitno kmalu.
Postopki
na letališču so enostavni. Gospodu, ki ti poskenira potni list, se široko nasmehneš
(ni pogoj, je pa lepo) in poveš, da greš v mesto na nudle in boš kmalu nazaj.
Oddano prtljago itak dobiš šele na končni destinacij, če imate v ročni kakšen
laptop oziroma karkoli, česar ne želite nositi v mesto, pa tudi to lahko za 19
malezijskih ringitov (4 EUR) pustite v sefu na letališču. Iz terminalov KLIA1 in KLIA2 za 35 ringitov (7,5 EUR) v eno smer do središča mesta vozijo
hitri vlaki Klia ekspress line. Po
30 minutah izstopite na postaji KL
Sentral od tam pa po mestu peš ali s podzemno, odvisno od tega, kam vas
vleče. Večina "pomembnejših" atrakcij je ob liniji 5 – Kelana Jaya line.
Že
luksuzno letališče in vožnja z udobnim vlakom sta mi dala vedeti, da je Kuala
Lumpur važič. Najhitreje razvijajoče se mesto v državi je finančno in kulturno
središče Malezije, tu pa ima uradno rezidenco tudi malajski kralj. Fensi.
Ogled
mesta sem začela tam, kjer najbolj diši. Na tržnici. Malezijska hrana je
odkritje tega potovanja. Najboljša! Central
Market je poln trgovinic s svilenimi šali, oblačili, lesenimi umetninami in
lončevino, spominki in hrano, hrano, hrano. Nudli so fini tudi v China Townu. Ena
od večjih znamenitosti je tudi narodna mošeja, za tiste, ki bi radi vedeli več
o islamski kulturi pa priporočam obisk muzeja islamske umetnosti.
In zdaj?
Ni Kuala Lumpurja brez Petronasovih
stolpov, kakopak. Najvišja dvojna stolpnica na svetu te pusti brez besed.
In s heksenšusom. Noro je videti tudi ponoči, ko se pobaha z lučmi. Teh mi
sicer ni uspelo dočakati, saj sem morala ujeti letalo, sem ga pa videla iz
zraka. Ja, noro.
Bi se
vrnila? Vsekakor! Čeprav je bilo nekaj ur v mestu dovolj, da sem na hitro ujela
njegov utrip, mi je ostalo preveč neodkljukanih alinej. Če bi imela več časa,
bi se odpravila do jam Batu, na
razgledno točko KL Towerja, v ptičji
park, pa v akvarij KLCC ...
Saj veste,
kaj pravijo. Vedno prihrani kakšen razlog, da se vrneš.
In kje so fotke? Ni jih. Le dva dokazna selfieja. Tokrat
sem imela roke in glavo preveč zaposlene s hrano. In včasih se paše samo
sprehajat, vpijat vtise, podobe in energijo. Zase.
